Erasmus+ ExPrOM izmenjava na Finskem

Ljudska univerza Radovljica sodeluje v projektu ExPROM – Exchange of practice outreach and motivation for the empowerment and social inclusion of adults skupaj s partnerji iz Irske, Španije, Slovenije, Finske in Češke. V juniju je bila na vrsti tretja izmenjava dobrih praks, tokrat smo se odpravile v mesto Vaasa, ki je na zahodni obali Finske. Od 9. do 13. junija 2019 so nam partnerji iz Univerze Vaasa poskušali kar najbolje predstaviti njihovo univerzo, odprto univerzo, delo z brezposelnimi, zavod za zaposlovanje ter njihov način delovanja.

V zgodnjih jutranjih urah (beri: sredi noči) smo se iz sobote na nedeljo, 9. junija, odpravile na pot. GoOpti nas je pobral v Radovljici ter nas odpeljal proti Zagrebu. Zanimiva ter malce razburljiva vožnja ljubiteljske voznice iz Dolenjske nas je vseeno pripeljala do letališča. Ker smo bile malce prezgodnje, smo se odločile za kavico in zajtrk na soncu pred vhodom. Prijetni žarki so nas greli in ko smo se odpravile proti oddaji prtljage, je bila vrsta tako dolga, da smo skoraj zamudile letalo. Z malce opravičevanja ter prehitevanja kolone smo le ujele letalo za Helsinke. Tam smo prestopile na manjše propelersko letalo, ki nas je kljub močnim sunkom vetra uspešno pripeljalo v mesto Vaasa. Mesto Vaasa je živahno in mednarodno središče kulture, izobraževanja in turizma zahodne Finske. Zelo je poznano tudi po industriji, predvsem energetski, saj proizvede kar 30% vse finske energije. Obmorsko mesto je močno povezano tudi s Švedsko, saj je za kar 25% prebivalcev tam švedščina prvi jezik. Prav tako pa skoraj vsi govorijo oba jezika.

Po pristanku smo počakale na prtljago ter se s taksijem odpravile proti hotelu v centru Vaase. Uspešno smo se razpakirale ter odpravile na kosilo v bližnjo mehiško restavracijo. Po kosilu smo si izposodile kolesa ter šle raziskovat mesto. Na obali smo imele kratek postanek, a kljub sončnemu vremenu posedanje ni bilo tako prijetno, saj so bile temperature Skandinaviji primerne, poleg vsega pa je še pihal veter. Odločile smo se, da bomo mesto raziskale še na malce drugačen način ter si naložile aplikacijo Geocaching. Majhni zakladi po celem mestu so nam tudi v prihodnjih dneh pokazali marsikatero dodatno zanimivost.

V večernih urah smo se v bližini hotela dobili z ostalimi udeleženci izmenjave na večerji. Spoznali smo se s  tistimi, ki jih ni bilo na prejšnjih mobilnostih ter se pogovorili o načrtovanih aktivnostih za naslednje dni.

V ponedeljek se je pričel program. Po zajtrku se je večina udeležencev odločila za sprehod do univerze, me pa smo si zopet izposodile kolesa. Prijetna 10 minutna vožnja s kolesom na drugo stran mesta nas je ravno prav zbudila in pripravila na nov dan. Najprej nas je nagovoril direktor inštituta Levon, nato pa je sledila prva predstavitev. Reetta Kungsbacka in Eeva Kuorikoski sta nam predstavili »Open University«. Gre za univerzo, ki je odprta za vse, ki jih zanima določeno področje, ne glede na predhodno izobrazbo, znanje, starost. Večina predavanj poteka zvečer ali za konec tedna, da je kar se da dostopna čim večjemu številu zainteresiranih. »Odprta univerza« ima iste cilje, vsebine in zahteve, kot jih imajo redni študentje. Udeleženci imajo na voljo svoj študentski referat ter empatične svetovalce, ki jim pomagajo skozi študij. Zanimivost je, da če nekdo opravi eno leto na odprti univerzi (zbere 60 kreditnih točk), lahko potem redno nadaljuje študij, ne glede na predhodno znanje. Veliko študentov, ki niso sprejeti na željeno univerzo, se tako odloči za eno leto odprte univerze ter nato kasneje nadaljuje z rednim študijem.

Mika Kärkkäinen je predavatelj finančnega prava na odprti univerzi. Predstavil nam je svoje poglede in načine kako motivirati študente za njegov predmet ter kako delati s študenti, ki pridejo na predavanje z različnim predznanjem. Poudarjal je predvsem delo s primeri iz življenja, s katerimi se lahko študentje poistovetijo ter tako lažje in raje sodelujejo.

Po kosilu v študentski menzi je sledilo predavanje »Service design«. Maijastiina Jokitalo nam je predstavila kako lahko storitev predstavimo kot produkt. Oblikovalci načeloma oblikujejo posamezni proizvod: kako izgleda, kakšen je na otip, kako deluje,… Storitve lahko prav tako poskušamo predstaviti iz vidika uporabnosti za stranko/uporabnika. Po skupinah smo nato opravili »service design«, vsak za storitev iz svoje organizacije ter predstavili svoje ugotovitve drugim udeležencem.

 

Po popoldanskem odmoru za kavo je sledil ogled kampusa. Leena Lehtola, ena od organizatork mobilnosti, nam je razkazala posamezne stavbe ter povedala nekaj od zgodovine. Včasih je na tem mestu stala tovarna bombaža. Po ogledu je sledil tradicionalni obisk finske savne. Skoraj vsak Finec ima doma svojo savno in za njih je to zelo družaben dogodek. Na obisk povabijo prijatelje, imajo piknik, nato pa se podružijo še v savni. Velikokrat se v savni sklene tudi kakšen posel, radi pa si privoščijo tudi kakšen požirek piva.

Po savni je sledila skupna večerja za »dobrodošlico« ter sproščen pogovor.

Torkov dan smo preživeli na zavodu za zaposlovanje. Predstavili so nam kako deluje zavod, kakšne so njihove aktivne politike zaposlovanja ter statistiko zahodne regije o brezposelnosti. Njihov procent brezposelnosti je zelo nizek. Imajo pa večje težave s tem, da nimajo dovolj specifično izobraženih strokovnjakov, ki bi lahko opravljali vsa dela, ki so za regijo pomembna, predvsem na področju energetike in inovativnih rešitev. Tako, da se ukvarjajo tudi s tem, kako pridobiti in motivirati primerne strokovnjake za prihod v Vaaso. Zelo dobro imajo poskrbljeno tudi za morebitne osipnike, ki jih je sicer izredno malo, vendar jih poskušajo »ujeti« takoj, ko je le to mogoče in jih ponovno vključiti nazaj v šolanje ali zaposlovanje. S tem se ukvarja posebno društvo, ki ima svoje »detektive«, ki preprečijo nezaželeno tavanje 😀

Popoldan smo se z avtobusom odpeljali na ogled otočja (arhipelaga) Kvarken, ki spada med svetovno dediščino. Sprehodili smo se do stolpa, kjer smo lahko opazovali na stotine malih otokov razdrobljenih naokoli. V okolici je več piknik prostorov, kjer lahko zakuriš ogenj in si pripraviš piknik. Sproščeno druženje s pečenjem različnih klobasic, hrenovk in marshmello penic smo zaključili s sprehodom po gozdu. Kraj je zelo primeren za pobeg iz mestnega vrveža, napolnitev baterij in rekreacijo.

Po vrnitvi nazaj v Vaaso nas je čakala še zadnja skupna večerja v hotelski restavraciji. Ob odlični hrani smo se družili in pogovarjali o načrtih za naprej.

Po večerji smo se z delom skupine odpravili na pijačo v lokalni pub. Nazaj proti hotelu smo se vračali brez občutka za čas, saj je bil zunaj še dan, ura pa je bila že okoli pol enih ponoči.

Sredo smo zopet pričeli v predavalnici. Čakalo nas je predavanje Päivi Borisov, ki nam je predstavila svoja online predavanja. Veliko predavanj na redni univerzi, predvsem pa na odprti univerzi namreč že poteka preko interneta. Predstavila nam je kako poteka načrtovanje takega predavanja, kako vključiti študente, kakšne se možnosti, katera orodja, aplikacije lahko uporabljamo ter predvsem kako lahko študentje aktivno sodelujejo. Kdaj je primerno uporabiti samo video ter kdaj vključiti tudi študente? Vse to smo zaključili s končno skupinsko evalvacijo vseh udeležencev, predstavitvijo mobilnosti, ki nas čaka na Češkem ter podelitvijo potrdil o sodelovanju.

Po kosilu smo imeli prosti čas za ponovno raziskovanje mesta ter nakupovanje spominkov. S kolesi smo se nato odpeljale proti plaži ter preživele sproščeno popoldne na soncu. Za konec smo poiskale še nekaj skritih zakladov (geocachov) ter se odpravile v predlagano restavracijo Faros. Posebnost restavracije je, da je zasidrana v pristanišču, saj gre za preurejeno ladjo. Ob zvokih lokalne neuveljavljene rock skupine smo si na krovu privoščile še zadnjo večerjo.

Zadnji dan smo se že navsezgodaj zjutraj odpravile na zajtrk, saj smo imele naročen taksi za odhod na letališče. Letalo je imelo malo zamude, tako da smo si čas na letališču krajšale na gugalnikih. Na helsinškem letališču smo opravile še zadnje nakupe ter prispele na zagrebško letališče v popoldanskih urah. GoOpti smo si delile z glasnimi Američani, ki pa nam niso mogli pokvariti vtisov, ki smo jih dobile na Finskem.

Sama mobilnost nam sicer ni dala veliko novih znanj, ki bi jih lahko neposredno uporabili pri našem delu, nam je pa pustila veliko vtisov, nova poznanstva, spoznavanje nove kulture in običajev ljudi, podrla nekatere stereotipe ter nas naučila veliko o njihovem delu ter zelo uspešnem izobraževalnem sistemu. Predvsem pa smo se me bolje spoznale ter zbližale med seboj, kar pa je tudi posreden cilj takih srečanj.

 

Comments are closed.