“Iz sence na PUM”

V Linhartovi dvorani v Radovljici so 25. aprila udeleženci programa PUM-O in Mladinskega dnevnega centra KamRa predstavili svoj letošnji zaključni projekt.

Predstava, od ideje do izvedbe, je rezultat ustvarjalnosti in trdega dela mladih, ki so skozi animirani film in gledališče senc odprli vrata v svoj svet.

»Marko ima danes res slab dan. Saj veste kako je… Puberteta… Fotr teži, mačeha ga sovraži… V šoli je tik pred tem, da ga vržejo ven… Punca ima čas samo za prijateljice, pa spet je šla na kavo s svojim bivšim…«.  

Vam zgodba zveni znano? Se z njo morda lahko poistovetijo vaši otroci, prijatelji, znanci ali pa kar sami? Vam je tematika tuja, a si želite bolje razumeti življenje najstnikov?

Na vse to in še več so odgovorili mladi s svojo predstavo gledališča senc.

Projekt so začeli pripravljati že konec lanskega leta, ko so pričeli z ustvarjanjem figuric za animirani film. Vsebino in scenarij so oblikovali in napisali sami po resnični zgodbi enega od udeležencev. Prvi del je predstavljalo gledališče senc, kjer so pokazali kaj je udeleženca privedlo v program. V drugem delu pa so z animacijo predstavili kaj je program PUM-O ter kako se je udeleženec s pomočjo PUM-a spremenil. Pri izdelavi projekta smo za pomoč prosili tudi zunanji sodelavki. Akademska slikarska Lučka Šparovec nam je pomagala pri izdelavi figuric iz plastelina, pri snemanju in montiranju animiranega filma pa Andreja Goetz iz Društva za izvajanje filmske vzgoje Slon.

Za glasbeno spremljavo je na klavirju čez celotno predstavo skrbel eden od udeležencev.

Poskrbeli smo tudi za pogostitev.

Predstava se je zaključila z raperskim nastopom dveh udeleženk programa.

Vsak najstnik loh se zlo hitr zgubi,

zato treba je zmer ustt skupi.

Si pomagat s problemi, tut takrt, k smo vsi v dilemi.

V temi plavajo naše misli,

si mislil, da vsi ljudje so bistri,

ampak tisti hitro ugotovijo, da vsi svojim sanjam ne sledijo.

Zmer eni problemi se krepijo,

ker čist vsi ljudje sam hitijo pa bežijo.

Razmišli s svojo glavo in ne ubij jo,

posluš sam sebe, ne tiste, k ti pamet solijo.

Nej ne zaspimo, medtem, k spremenimo in prebudimo.

Ta zmedeni svet zato ne more bit v kletki ujet,

naj obudimo naše sanje, treba je vrjet vanje.

Uporabi svoje znanje, za začetek pejd enga objet.

Svet stoji na mladih, starih,

mi zastopmo ta planet,

morš znt vsazga objet.

 

Ni ti treba nasilja začet.

Ne rabš po prjatlih sam hrepenet, za njimi letet.

Zato pridi na pum, dobi ta pogum.

Zvečer ne bluzit sam uzun,

Prim zvezek pa svinčnik v roke,

Ne pa spet ta rum, odpri svoje oke.

V šoli padu si, po štacunah kradu si,

A na PUMU vsi pomagamo ti.

Ni obsojanja, bodi to, kar si.

Vsaka mentorca ma te rada, sladka kot rolada,

Se z najstniki ubada, včasih mal naklada.

A vsakmu sreča pripada, če ti šola ne rata,

So tuki vedno odprta vrata.

Vsi te sprejemajo kot sestro al pa brata.

Mi tuki se učimo, se smejimo,

in skupi svojim sanjam sledimo.

 

Comments are closed.