Predstavitev

Študijski krožek je oblika učenja, ki je najbližja življenju in temelji na sodelujočem učenju v majhni skupini. Vsi člani in članice se učijo eden od drugega, učenje pa je prostovoljno in vzajemno, saj v skupini vlada demokratično, prijateljsko in neformalno vzdušje. Člani študijskega krožka si želijo pridobiti novo funkcionalno znanje in nove izkušnje, razviti nove vrednote in prijateljstva. Nad izvajanjem in strokovnim razvojem bedi Andragoški center Slovenije, medtem ko finančna sredstva prispeva Ministrstvo za izzobraževanje, znanost in šport.

Značilnosti krožkov

Za krožek je značilna osebna komunikacija. Zanjo je potreben stik, ki izpostavlja izbiro bolj od nadzora ter omogoča izrabo notranjih virov. Družbene okoliščine, ki spodbujajo samostojno učenje, torej vsebujejo kar najmanjšo mero poskusov prevladovanja in apatije. Komunikacija ni vedno neposredna in prav tako kot vzpostavljanje stika potrebuje čas. Kot vsi procesi je tudi komunikacija počasna in draga, lahko tudi dolgočasna, zato so zanjo ključni notranji viri, dobronamernost, odkritost in strpnost.

Sodelujoči vzpostavijo stik na ravni vsebine, odnosov ali vrednot, zato sta potrebna empatija in čas za podoživljanje, ustvarjanje notranjih slik, občutkov, ki jih posamezniki zaznavajo selektivno, skladno z njihovimi izkušnjami, ki delujejo kot fiziološki in psihološki filter.

Učenje v študijskih krožkih vodi v konkretne zaključke – izdelke, dogodke, zbližanja stališč, osebno bližino in odprtost za novosti ob trdni identiteti na katerikoli ravni.

Načela, cilji in namen

Temeljna načela študijskih krožkov se večinoma nanašajo na način njihovega delovanja:

  • enakost in demokracija (načelo se nanaša na odnose v skupini)
  • izkušnje in sodelovanje (načelo se nanaša na odgovornost posameznika)
  • svoboda oblikovanja ciljev, izbire kraja, časa, zahtevnosti in intenzitete,
  • kontinuiranost, načrtovanje in aktivno sodelovanje,
  • učno gradivo (načelo se nanaša na materialne pogoje),
  • prepletanje prostovoljstva in državnega financiranja (za učna gradiva,vabljene iitd.);
  • sprememba na osebni in skupnostni ravni ter akcija.

Cilji in namen krožkov se s časom spreminjajo. Sprva so imeli vlogo širitve učne ponudbe za odrasle in demokratizacije družbe, po desetletju je prišel v ospredje njihov namen višanja dostopnosti učenja, motivacija pretežno nezainteresiranih odraslih za učenje in družbeno vključevanje ranljivih ciljnih skupin.

Študijski krožki so torej oblika sodelovalnega učenja (doživljanja, povzemanja) z značilno sestavo skupine (heterogena struktura, homogen interes), v kateri se vzpostavi pozitivna soodvisnost odgovornih posameznikov in se razvijajo sodelovalne spretnosti (komunikacija, spoštovanje različnosti in dogovorov). Pri nekaterih lahko govorimo tudi o sekundarni skupnosti. Študijski krožki imajo na Ljudski univerzi že tradicijo, saj jih izvajamo že od šolskega leta 1993/94. Vsebine krožkov pa bomo prilagodili željam naših udeležencev.

Izvedli smo številne zanimive študijske krožke, kot so ŠIVANJE, IZDELOVANJE NAKITA, FILMSKE DELAVNICE, GRAFOLOGIJA, SLIKARSTVO, ZELIŠČARSTVO itd.